Karl Jaspers: Vprašanje krivde

Karl Jaspers
Vprašanje krivde
Prevedla Martina Soldo
Spremna beseda Cvetka Hedžet Tóth
Obseg: 122 strani
Format: 130x200 mm
Vezava: mehka
Leto izdaje: 2012
ISBN 978-961-92946-8-0
Redna cena: 19 €

Knjižica z naslovom Vprašanje krivde, ki je nastala na podlagi predavanj na temo krivde in je izšla že leta 1946, je v bistvu etični traktat. Jaspers v njej poudarja, da vprašanje krivde nikakor ni najprej pomembno zaradi drugih; sploh ne gre za krivdo, ki jo poražencem pripisujejo zmagovalci, kajti ta krivda, ki nedvomno je, je najprej politična z vsemi posledicami za obstoj Nemcev. Za drugačno krivdo gre, in sicer zaradi samih sebe, in tu si je treba odgovoriti iz globin duše in priti do notranjega preobrata. Za táko soočenje sta poklicani filozofija in teologija, da bi z njuno pomočjo osvetlili globino vprašanj o krivdi in s tem bistvo zdajšnjega humanizma. Humanizem in humanost pomenita vznik človeka v smislu priznavanja človeškega dostojanstva v vsakem človeku.
Priznanje krivde nedvomno izhaja iz zavedanja svobode, tega, da človekovo bistvo določa zavest o svobodi. Jaspers ločuje med kriminalno krivdo, politično krivdo, moralno krivdo in metafizično krivdo. Zaveda se, da pravni pristop problema krivde nikakor ne izčrpa in ga še manj v zadostni meri prikaže. Pravo se sooča kvečjemu s krivdo v smislu zločina in politične odgovornosti, še zdaleč pa ne v smislu moralne in metafizične krivde. Ko je Jaspers leta 1962 napisal spremno besedo k ponovni izdaji te knjižice, je posebej poudaril razliko med pravnim in moralnim vidikom krivde.
(Odlomek iz spremne besede Cvetke Hedžet Tóth)

Karl Jaspers (1883–1969) je eden prvih in glavnih nemških predstavnikov filozofije eksistence in sploh ključnih filozofov 20. stoletja. Po treh semestrih študija prava se je prepisal na medicino in se specializiral v psihiatriji – precej odmevna je bila njegova Obča psihopatologija (1913). Zaradi zunanjih ovir je habilitacijo opravil pri Windelbandu na filozofski fakulteti. Že naslednja knjiga, Psihologija svetovnega nazora (1919), priča o postopnem prevešanju Jaspersovega zanimanja k filozofiji, ti premiki pa so se verjetno začeli že leta 1913, ko je odkril sorodnega misleca v Sørenu Kierkegaardu in se ob pisanju Psihologije svetovnega nazora zavedel, kaj je naloga filozofije. Z redno profesuro je leta 1922 dokončno izbral filozofijo v smislu duhovne naravnanosti in življenjske poklicanosti.
Jaspers se je z novo razdelavo filozofskih tem in pristopov k njim intenzivno ukvarjal skoraj deset let. Medtem ko so v dvajsetih letih izhajala velika dela dialektične teologije in je izšlo prvo odločilno delo eksistencialne filozofije, je Jaspersu rasel kup rokopisnega gradiva – leta 1931 je javnosti predstavil veliko Filozofijo (v treh zvezkih) in krajši spis Duhovna situacija dobe. Nemčija je tačas drvela v katastrofo. Jaspers je temu, kar je prihajalo, filozofsko in politično nasprotoval s celim svojim bitjem. Leta 1933 so ga odstranili iz uprave univerze, 1937 so mu odvzeli profesuro, od leta 1938 dalje pa je imel prepoved objavljanja. Kljub temu da se ni več mogel javno udejstvovati, je neumorno delal naprej in do nemške notranjepolitične situacije pridobival vedno večjo distanco. Kmalu po porazu Nemčije je izdal Vprašanje krivde (Die Schuldfrage, 1946), prvi del Filozofske logike z naslovom O resnici (1947), delo O začetku in cilju zgodovine (1948) in druga dela. Leta 1966 mu je uspelo ponovno razburkati javno mnenje v Nemčiji in zunaj nje, ko je pri svojih triinosemdesetih letih izdal ostro kritiko s provokativnim naslovom Kam gre Zvezna republika?

Odlomek knjige: Jaspers_Vprasanje krivde (odlomek).pdf (204,4 kB)
 

Odmevi: Oddaja Izšlo je. Pogovor Marka Golje s prof. dr. Cvetko Hedžet Tóth. Radio Slovenija, Program Ars. 23. 5. 2013.