Srečko Kosovel: Kalejdoskop: Izbrane pesmi/Wiersze wybrane

Srečko Kosovel
Kalejdoskop: Izbrane pesmi/Wybrane wiersze
Izbor pesmi/Wybór wierszy: Karolina Bucka Kustec, Iztok Osojnik, Bożena Tokarz
Prevedla/Przełożyła: Karolina Bucka Kustec
Spremna beseda/Słowo wstępne: red. prof. dr. Bożena Tokarz, dr. Iztok Osojnik
Založila/Wydawnictwo: KUD Police Dubove (Slovenija/Słowenia) & Instytut Mikołowski (Poljska/Polska)
Obseg/Objętość: 328 strani/stron
Format: 120x190mm
Vezava/Oprawa: mehka/miękka
Leto izdaje/Rok wydania: 2012
ISBN 978-961-92946-7-3 (Kulturno-umetniško društvo Police Dubove)
ISBN 978-83-60949-26-9 (Instytut Mikołowski)

Redna cena: 12 € / 49,90 zł
Cena s popustom/Cena ze zniżką: 4,90 € / 19,60 zł

S tem izborom se ima poljski bralec prvič možnost seznaniti z izjemno pesniško osebnostjo Srečka Kosovela, slovenskega pesnika, ki je umrl leta 1926, star 22 let. Doslej je bilo na Poljskem objavljenih manj kot 20 njegovih pesmi, od tega 15 v antologijah slovenske poezije: dve se ponovita (Labodja pesem, O, saj ni smrti) v izboru in uredništvu Mariana Piechala iz leta 1967 in v avtorski antologiji Katarine Šalamun Biedrzycke z naslovom Mah in srebro/Srebro in mech iz leta 1995. Pričujoča dvojezična izdaja se je porodila iz želje, da bi predstavili pesnikovo delo, ki ga ni načel zob časa. Čeprav je dolgo ostajalo skrito, še vedno ostaja aktualno in raznorodno: brati ga je moč tako zgodovinsko (dejstva, na katera se nanaša) kot tudi iz vidika sodobnosti, ima univerzalne in lokalne, publicistične in filozofsko-etične razsežnosti. Knjiga je plod slovensko-poljskega sodelovanja. Podobo Kosovela sta tako izoblikovali dve perspektivi branja – slovenska in poljska –, s čimer želimo ohraniti ustvarjalčevo relativno neodvisnost, ki je v prevodu izpostavljena prilastitvi kulture prejemnice, po drugi strani pa skozi prizmo različne izkušnje prostora in časa njegovi poeziji omogočiti dvojno življenje v izhodiščni in ciljni kulturi.

Fenomen Srečka Kosovela je v tem, da je z vprašanji, ki jih zastavlja, in dvomi, ki ga obhajajo v zvezi s poezijo, pesnikom, človekom, kulturo, etičnimi in estetskimi vrednotami, kljub pripadnosti zgodovinski avantgardi blizu sodobnemu bralcu.

(Odlomek iz eseja prof. dr. Bożene Tokarz Pesnik v svetu stvari)

Kot to dokazuje njegovo predavanje v Zagorju februarja 1926, je Kosovel po eni strani pod vplivom svojih prijateljev in globokega notranjega občutka za pravičnost (ki ga je razvil ob branju poezije Rabindranatha Tagoreja), po drugi strani pa zaradi ustvarjalne nuje po resnični poeziji, ki bi zadela v jedro avtentične estetske in etične govorne funkcije, raziskoval različne možnosti, kako pesniško delati stvari z besedami, pogosto zašel na področje »delavske ali socialno borbene poetike«, kot jo označi Anton Ocvirk. Toda po mojem mnenju v teh delavskih in socialno borbenih pesmih Kosovel ni prebil zidu, ki loči notranjo, »iz sebe« izgrajeno umetnost, od prevladujočih klasičnih vzorcev poezije hierarhizirane reprezentacije (partijskega političnega programa), pač pa mu je to uspelo v tisti njegovi fazi, ki jo označujemo kot avantgardni konstruktivizem. Ne le da se je s konstruktivistično poezijo vključil v estetsko in revolucionarno vrenje, ki je Evropo zajelo po prelomu stoletja in se še okrepilo med prvo svetovno vojno in po njej ter je nedvomno pomenilo široko socialno fronto in deklariran socialni in politični upor proti »stari umetnosti« in »staremu svetu«, zaradi česar so se številni umetniki neposredno vključili v politična gibanja svojega časa, ampak je ustvaril lasten poetični sistem in lastno radikalno politično poezijo. Šele njegovi »konsi« so izreden primer uspele politične poezije, »nastale po večini same iz sebe«.

(Odlomek iz eseja dr. Iztoka Osojnika Politična resnica Kosovelove avantgardne konstruktivistične poezije)

Srečko Kosovel (1904-1926) je slovenski pesnik, esejist in publicist ter eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev 20. stoletja. Študiral je slavistiko, romanistiko in filozofijo na Univerzi v Ljubljani. Svoja besedila je recitiral objavljal v revijah in recitiral na literarnih večerih. Umrl je zaradi meningitisa, star dvaindvajset let, preden je utegnil izdati svoj pesniški prvenec Zlati čoln. Večina njegovega dela je bila objavljena posmrtno, najbolj inovativna besedila (t. i. konsi in integrali) pa šele leta 1967 (v uredništvu Antona Ocvirka). Kosovelove pesmi, ki se uvrščajo v avantgardne umetnostne smeri, kot so konstruktivizem, dadaizem, futurizem in nadrealizem, so močno vplivale na sodobno slovensko umetnost, s pozivom, naj človečanstvo spet postane vrednota, pa ostaja aktualen tudi v današnjih časih.

Prelistajte knjigo:

SRECKO KOSOVEL_Kalejdoskop-wybor wierszy_fragment.pdf (170,3 kB)

Kosovel_spis tresci-vsebina.pdf (57,7 kB)

Bozena Tokarz_Pesnik v svetu stvari_SI_odlomek_str 32-37.pdf (116,5 kB)

Bozena Tokarz_Poeta w swiecie rzeczy_PL_fragment_s 9-14.pdf (90,8 kB)

Iztok Osojnik_Politična resnica Kosovelove ... poezije_SI_odlomek_str 53-58.pdf (81,9 kB)

Iztok Osojnik_Polityczna prawda poezji ... Kosovela_PL_fragment_s 68-73.pdf (87,1 kB)
 

Recenzije:
- Bogdan Macarol: Poljsko-slovenski Kosovel. Primorske novice, 7. 6. 2012.
- Michał Bryda: Kosmos Kosovela. Fragile, 17. 10. 2012. (v poljščini / po polsku)
- Matej Krajnc: Srečko Kosovel: Kalejdoskop. Mentor XXXIV/3 (2013). (v pripravi)